Archive for May, 2011

FOTOGRAFIJE

NEKAJ PRIMERKOV INVAZIVNIH RASTLIN:

Davidova budleja tudi: metuljnik (Buddleja davidii)

Enoletna suholetnica (Erigeron annuus)

Japonski dresnik (Fallopia japonica)

Pelinolistna ambrozija tudi: žvrklja (Ambrosia artemisiifolia)

Rudbekija (Rudbeckia sp.)

Veliki pajesen, tudi: visoki pajesen (Ailanthus altissima)

Advertisements

Leave a comment »

TUJERODNE INVAZIVNE VRSTE RASTLIN

TUJERODNE INVAZIVNE VRSTE RASTLIN

Naš blog bo po naslovu sodeč govoril o tujerodnih  invazivnih vrstah rastlin. Kaj to  pomeni?

Domorodna vrsta je vrsta, ki živi na območju svoje (pretekle ali sedanje) naravne razširjenosti, tudi če se tu pojavlja le občasno.

Tujerodna vrsta je vrsta, ki je namerno ali nenamerno naseljena na območje zunaj območja pretekle ali sedanje naravne razširjenosti

Invazivna tujerodna vrsta ali invazivka je tujerodna vrsta, katere ustalitev in širjenje ogrožata ekosisteme, habitate ali domorodne vrste.

V dolgi zgodovini preseljevanja vrst so ljudje poleg koristnih tujerodnih vrst Ž(krompir, fižol,česen, čebula itd…) nenamerno zanesli tudi nekatere škodljive vrste (ambrozija, japonski dresnik, veliki pajesen itd…). Šele v zadnjih desetletjih pa smo se začeli zavedati nevarnostim, ki pretijo naši naravi. Če tujerodne vrste z naših vrtov ali botaničnih vrtov ali preko prenosov cenejše zemlje pobegnejo v naše naravno okolje, se lahko tam ustalijo in namnožijo. Te vrste lahko prerastejo velike površine in popolnoma spremenijo ekosisteme ter poslabšajo življenjske razmere za domorodne vrste. Kot zanimivost lahko povem, da je po nekaterih ocenah kar 80% teh invazivk, ki povzročajo zgoraj omenjeno škodo, izvorno okrasnih ali kulturnih rastlin.

Kaj pa je skupno invazivnim rastlinam? – Mnoge izmed njih imajo nekaj skupnih značilnosti: hitra rast in razmnoževanje, proizvodnja velike količine semen, učinkovito vegetativno razmnoževanje, cvetenje v drugem obdobju kot domorodne vrste, odpornost za škodljivce in bolezni. Prav zaradi teh značilnosti so rastline enostavne za gojenje, kar je najbrž tudi razlog za njihovo priljubljenost v vrtnarstvu. Večina vrtnih rastlin uspeva le v vrtu, ob stalni negi in le redke med njimi imajo take lastnosti, da obstanejo tudi v naravi. A za te rastline vrtna ograja ni nikakršna ovira. Rastline se z vrtov v naravo širijo s semeni ali pa se razraščajo s podzemni deli.

Pri nas naj bi se po podatkih vsaj občasno pojavljalo vsaj 750 tujerodnih rastlin. Od tega naj bi bilo okoli 330 že udomačenih v naš naravni habitat. To pomeni, da je kar 10% slovenske flore pribežnic iz tujih krajev. Problematične so tiste rastline, ki se na novo okolje popolnoma prilagodijo. Te lahko vzpostavijo velike populacije, ki se lahko širijo na nova območja. Pogosto pa za prilagoditev potrebujejo nekaj generacij. Tako lahko v naravi več let uspevajo le posamične rastline in so skoraj neopazne. Nato pa se začne invazija: rastline se v nekaj letih močno razrastejo ali pa se s semeni hitro širijo na druga območja. Take rastline je iz narave nato težko odstraniti in škode za naravo ne moremo več preprečiti.

Poleg škode za naravo nekatere invazivke povzročajo neposredno škodo ljudem. Nekatere vrste so strupene, druge povzročajo alergije. Tudi mnogi  pleveli so tujerodne vrste. V vrtovih nam nalagajo veliko dodatnega dela, v kmetijstvu pa lahko bistveno zmanjšajo pridelek. Zaradi tega imamo v EU prilagojen kodeks, ki je nastal pod okriljem Bernske konvencije. Ta med drugim  napotuje vrtne centre k temu, da se zavežejo, da ne bodo več distribuirali tujerodnih invazivnih vrst.

Link za Bernsko konvencijo:

http://www.lcie.org/Docs/COE/COE%20Bern%20convention%20activities%20on%20field%20of%20large%20carnivores%202003.pdf

Comments (1) »